»Prepogosto pozabljamo na tiste 'žrtve' vojn, ki so jih posledice vojne spremljale tudi po podpisih premirij in mirovnih pogodb.«

»To so ljudje, ki so svoja leta aktivnega življenja posvetili gradnji in napredku naše družbe, zdaj pa, kakor zadnja leta vse bolj jasno ugotavljamo, ravno ta družba v obdobju, ko so najbolj ranljivi, pozablja nanje.«

»Predvsem zato, ker moški pišejo zgodovino in sedijo na stolih, kjer se sprejemajo odločitve.«

»Nikoli ne smemo pozabiti, da nas več stvari združuje kot razdvaja.«

»Zakaj pa ne starejši. V naši družbi vse prepogosto pozabljamo nanje.«

»Vprašanje pa je, kako bi se vedli, če bi vedeli, da se to ne bo zgodilo, če bi vedeli, da bodo pozabljeni.«

»Obstajajo razlogi, zakaj nekoga pozabijo, zakaj ni nikogar, ki bi skrbel za neki grob. Ne samo v primeru naše glavne junakinje. Zato mislim, da sem s filmom povedal zgodbo, obudil spomin, svet pa se ne bo spremenil ali zavrtel nazaj.«

»Trideset let in več je bila nežna in potrpežljiva z nami. Je to začetek demence – je pozabila, kdo smo?«

»Ah, dajte no, tisto je bilo soočenje.«